Katja Levstik - Orion

Izvajalec besedila pesmi je Katja Levstik.

Čez tisoč let, ko naju več ne bo,
bo spet prav tak večer, kot je nocoj,
na modrem nebu daljen in svetal,
spet, kot nocoj bo Orijon sijal.

Zeleni hrast, ki pošumeva v noč,
takrat prastaro temno bo drevo,
šumel bo v vetru, kot teman spomin,
na ta večer, ko stala sva pod njim.

Skoz mrak bo trepetala,
istih zvezd srebrna luč,
a mladi par, ki se bo tu takrat objel bo drug,
prav kot nocoj, v pomladni mrak, sijal bo orion,
in prav tako, kot jaz morda, bo rekla deklica,
kako je daleč, kako je lep, kako zdaj sije,
njegovih sedem zvezd.

Čez tisoč let, ko naju ne bo več,
na nebu Orion sijal bo še,
poljubi me, za tisoč dolgih let,
ko tu mlad par se bo poljubil spet.

Čez tisoč let, ko naju ne bo več,
na nebu Orion sijal bo še,
poljubi me, za tisoč dolgih let,
ko tu mlad par se bo poljubil spet.

Ogledujete si besedilo pesmi Orion, lahko pa si ogledate še ostale pesmi in besedila izvajalca Katja Levstik.